Galerija Kambič Metlika
Cesta bratstva in enotnosti 51, 8330 Metlika
telefon: +386 (0) 7 305 83 32

Spominska zbirka akademika prof. dr. Vinka Kambiča in Vilme Bukovec Kambič

Vinko KAMBIČsonna.com.ua
zdravnik otorinolaringolog

Vinko Kambič je bil rojen 7. aprila 1920 v Metliki. Po končani gimnaziji se je leta 1939 vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Med 2. svetovno vojno je študij prekinil in sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Za doktorja splošne medicine je promoviral v Zagrebu leta 1947. Otorinolaringologijo je specializiral v Ljubljani in Zagrebu ter leta 1956 v Beogradu opravil specialistični izpit. Doktorat znanosti z naslovom Vpliv testosterona na laringalno sluznico je zagovarjal leta 1968 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Toulousu, Kölnu, Chicagu, Bordeauxu, Essnu, Londonu, Glasgowu, Milanu in Padovi. Do 1957 je delal v Jugoslovanski ljudski armadi, nato na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer je bil v letih 1969–87 direktor. Istočasno je bil tudi predstojnik Katedre za otorinolaringologijo Medicinske fakultete v Ljubljani; tu je bil 1979–81 dekan. Leta 1985 je postal dopisni, 1989 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Umrl je 24. novembra 2001 v Ljubljani, pokopan pa je v Metliki.

V strokovnem in raziskovalnem delu se je posvetil predvsem laringologiji. Na kliniki je uvedel nove diagnostične in terapevtske metode. Prvi v Jugoslaviji, pa tudi med prvimi v svetu, je razvil laringomikroskopijo; njegova razdelitev hiperplastičnih sprememb sluznice grla je mednarodno priznana in ga uvršča med najzaslužnejše za razvoj ohranitvene kirurgije grla. Napisal je več kot 200 znanstvenih in strokovnih razprav in prvi slovenski učbenik Otorinolaringologija za študente medicine, stomatologije in splošne zdravnike (prva izdaja 1975, druga 1984), ki je še danes temeljni učbenik za študente. Prejel je Kidričevo nagrado (1978), Zoisovo nagrado za življenjsko delo (2000), bil pa je tudi nosilec številnih visokih državnih odlikovanj.

Vilma BUKOVEC KAMBIČ
operna pevka

Vilma Bukovec je bila rojena 27. februarja 1920 v Trebnjem na Dolenjskem. Maturirala je na novomeški gimnaziji in se vpisala na Pravno fakulteto v Ljubljani, hkrati pa na Glasbeni konservatorij in študirala petje pri J. Foedransperg. Na enem izmed predvojnih pevskih tekmovanj, ki jih je organizirala ljubljanska Opera, je zasedla prvo mesto. V letih 1942–43 je bila internirana v Italijo. Študij solopetja je nadaljevala po vrnitvi iz internacije pri prof. A. Darianu in bila na začetku leta 1944 angažirana v zbor ljubljanske Opere. Že po dveh mesecih je debitirala kot solistka z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. Njena prva glavna vloga je bila Marinka v Prodani nevesti B. Smetane, s katero se je po štiridesetih letih aktivnega petja 1982 tudi poslovila z odra ljubljanske Opere in baleta SNG, kjer je bila vrsto let prva pevka ansambla.

Prepela je malodane ves železni operni sopranski repertoar, od najbolj lirskih, kot je Manon v istoimenski Massenetovi operi, do izrazito dramskih vlog, kakršna je Tosca v istoimenski Puccinijevi operi. Največje uspehe pa je doma in v tujini dosegla z vlogami Čo-čo-san, Margarete, Kerubina, Mimi, Marinke, Jenufe, Thais, Salome. Ves povojni čas je bila ena glavnih sopranistk takrat še številčnega solističnega pevskega ansambla Opere in baleta SNG v Ljubljani in je sodelovala pri krstu večine slovenskih opernih del. Hkrati je pela tudi na vseh gostovanjih ljubljanske opere v tujini. Kot solistka je bila redna gostja številnih odrov v Belgiji, Bolgariji, Češkoslovaški, Egiptu, Franciji, na Kitajskem, Poljskem, v Romuniji, Sovjetski zvezi, Španiji. Njen glas je ohranjen v različnih arhivih in na nekaterih ploščah. Za svoje delo je prejela številne nagrade in priznanja doma in v tujini, med drugimi Prešernovo nagrado za naslovno vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi (1957) in Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja (1982).

Donacija umetniških del in kulturnozgodovinskih predmetov

Čeprav je bil akademik Kambič do konca življenja v celoti predan medicini, je pičlo odmerjen prosti čas posvetil umetnosti, predvsem ga je navduševala likovna umetnost. Bil je velik poznavalec, ljubitelj in zbiratelj slovenskih slikarjev, zlasti impresionistov ter Kosa, Kregarja, Pavlovca, Perka, Pogačnika in v zadnjih letih še prav posebej Mušiča in Bernika. Desetletja je z največjo vnemo, ljubeznijo in odrekanjem dopolnjeval svojo zbirko umetnin, ki niso mogle biti skrbneje varovane ali obnovljene kot v njegovih rokah. V prepoznavni umetniški zbirki nacionalnega pomena je s prefinjenim občutkom za lepoto zaokrožil prerez skozi vrhunske stvaritve slovenske upodabljajoče umetnosti, od slik in kipov iz obdobja baroka, preko izjemne in bogate zbirke slik na steklo, skrinj, ur, stilnega pohištva do dediščine slovenskih umetnikov.

V donaciji akademika prof. dr. Vinka Kambiča in njegove soproge Vilme Bukovec Kambič, ki je razstavljena v prvem nadstropju Galerije Kambič, so dela različnih avtorjev: od generacije naših realistov in impresionistov do zdaj živečih umetnikov.

Posebno mesto zagotovo pripada prominentni osebnosti impresionizma Rihardu Jakopiču in na drugi strani kar dvanajstim delom enega najbolj uspešnih slikarjev Zorana Mušiča. Tu je še delo Božidarja Jakca in Maksima Gasparija ter po tri dela Franceta Pavlovca in Staneta Kregarja. Z dvema slikama nostalgično čustvenega opevanja lepot naše krajine je prisoten Lojze Perko. S sedmimi deli je predstavljen akademik Janez Bernik, gotovo eden vodilnih iz generacije, šolane že na ljubljanski akademiji. Na ogled sta še deli našega vodilnega kolorista Andreja Jemca, delo Marijana Tršarja, štiri akrili Jožeta Ciuhe in še vrsta drugih umetnin različnih avtorjev, tudi kiparjev Draga Tršarja in Stojana Batiča.

Prijava Izvedba: p@rtner